Denacionalizacija v najširšem smislu je političen konsenz poprave krivic, ki jih je država storila lastnikom zasebnega premoženja s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oziroma družbeno last. Pozitivno pravno je denacionalizacijo, pogoje zanjo in njene oblike, celovito uredil Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je bil leta 1991 sprejet z namenom, da se popravijo krivični posegi v premoženje in lastninska razmerja bivših lastnikov, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju.
VLOGA SLOVENSKE ODŠKODNINSKE DRUŽBA V POSTOPKIH DENACIONALIZACIJE
Z ZDen je v prvi vrsti predvideno vračanje podržavljenega premoženja bivšim lastnikom v naravi, šele ko to ni mogoče, pa zakon določa, da denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Za izplačevanje odškodnin v obliki obveznic (SOS2E), kadar so za to izpolnjeni tudi siceršnji pogoji, je v denacionalizacijskih postopkih zavezana Slovenska odškodninska družba, ki je bila (takrat še kot Slovenski odškodninski sklad) ustanovljena z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS) iz leta 1993. Navedeni zakon je podrobneje določil tudi pristojnosti, pravice in obveznosti Slovenske odškodninske družbe, medtem ko vprašanje izvrševanja obveznosti, načina izdaje obveznic ter druge vsebine s tem v zvezi predpisuje Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad.
V denacionalizacijskih postopkih ima Slovenska odškodninska družba položaj stranke, zoper katero upravičene osebe v skladu zakonom in podzakonskimi predpisi uveljavljajo odškodninske zahtevke zaradi nepravično odvzetega premoženja. ZDen določa, kdaj lahko vlagatelji zahtevkov iz naslova denacionalizacije svoje zahtevke uveljavljajo zoper Slovensko odškodninsko družbo. Ker je poglavitno načelo denacionalizacije vračanje podržavljenega premoženja v naravi, je mogoče zahtevek, ki se glasi na odškodnino, uveljavljati le v točno določenih, z zakonom predvidenih primerih. V nekaterih primerih zakon vlagateljem prepušča možnost izbire (opcija), največkrat pa se odškodnina določi zaradi pravnih in dejanskih ovir, ki preprečujejo vrnitev premoženja v naravi. Za odločanje v denacionalizacijskih zadevah je pristojnost glede na temelj podržavljenja razdeljena med upravne organe in sodišča. Poleg samega ZDen pravno materijo denacionalizacije v posebnih primerih urejata tudi Zakon o zadrugah (ZZad - kadar je bilo podržavljeno zadružno premoženje) ter Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti (ZPVAS - glede premoženja, ki je bilo podržavljeno bivšim agrarnim skupnostim). Za vodenje upravnega oziroma sodnega denacionalizacijskega postopka se poleg ZDen uporabljajo še Zakon o splošnem upravnem postopku (kadar je predviden upravni postopek), Zakon o nepravdnem postopku ter tudi Zakon o pravdnem postopku (kadar je predviden sodni postopek). Vsi denacionalizacijski zahtevki so prekluzivne narave, saj jih je bilo potrebno uveljavljati v strogo določenem zakonskem roku, na pravočasnost zahtevkov pa so bili po uradni dolžnosti dolžni paziti tudi organi odločanja.
NALOGE ODDELKA ZA DENACIONALIZACIJO
Na Slovenski odškodninski družbi deluje oddelek za denacionalizacijo, ki je zadolžen za opravljanje nalog družbe v vlogi stranke v denacionalizacijskih postopkih pred upravni organi in sodišči. Pooblaščenci na oddelku so strokovnjaki, usposobljeni za zastopanje interesov Slovenske odškodninske družbe. Njihovo delo obsega odgovarjanje na zahteve iz naslova denacionalizacije ter na druge vloge, na različne cenitve in izračune, udeleževanje ustnih obravnav in ogledov, pregledovanje spisov, odgovarjanje na pisanja strank, upravnih organov, sodišč, vlaganje pravnih sredstev itd. V pomoč oddelku je angažiranih več zunanjih strokovnjakov, zapriseženih sodnih cenilcev in izvedencev različnih strok, zlasti gradbene in strojne. Slovenska odškodninska družba je pomembno vplivala tudi na oblikovanje upravne in sodne prakse pri reševanju denacionalizacijskih zadev.
POSEBNA VRSTA POSTOPKA (DOLOČANJE ODŠKODNINE PO 73.čl. ZDen)
Posebno vrsto predstavlja postopek po 73.čl. ZDen. V tem postopku je Slovenska odškodninska družba pasivno legitimirana stranka, ki je dolžna izplačevati odškodnino tistim zavezancem, ki so morali odplačno pridobljeno nepremičnino vrniti denacionalizacijskim upravičencem iz lastnih sredstev. Postopek se praviloma vodi pred pristojnim okrajnim sodiščem po pravilih Zakona o nepravdnem postopku.
POGLAVITNI PREDPISI S PODROČJA DENACIONALIZACIJE
